Dotik nas zbližuje

Dotik mi je rešil življenje

#CareForHumanTouch

DOTIK NAS ZBLIŽUJE

Hiter tempo vsakdanjega življenja, več virtualnih stikov in pandemija koronavirusa danes postavljajo ovire človeškemu dotiku ter nam povzročajo občutek osamljenosti in izoliranosti. Z našo pobudo #CareForHumanTouch želimo okrepiti ozaveščenost in navdihniti vse ljudi, da bi vključili več človeškega dotika v svoje vsakdanje življenje, takoj, ko bodo okoliščine to dopuščale!

UČINKI DOTIKA

Kaj se ob dotiku zgodi z našim telesom?

Srčni utrip se umiri in krvni tlak se normalizira.

Simptomi tesnobe ali depresije se ublažijo.

Raven stresnih hormonov upade.

Raven hormonov dobrega počutja se zviša in imunski sistem se okrepi.

Živimo v zelo zahtevnem času in virus ni šala. Vseeno pa se bomo takrat, ko bo to spet mogoče, vrnili k fizičnemu dotiku, saj je povezovanje z dotikom v naši naravi.

Dr. Tzipi Strauss

Specialistka pediatrije in neonatologije

Moč dotika je znanstveno dokazana

Stik kože s kožo pomaga pri razvoju nedonošenčkov

Študija ponuja dodaten dokaz, da je pri medicinsko stabilnih nedonošenčkih lahko blagodejna starodavna praksa držanja drobcenega otročička s kožo na kožo, srčni utrip ob srčnem utripu. Pregled več kot 100 predhodnih študij je razkril, da pestovanje s kožo na kožo na splošno lahko zmanjša tveganje za smrt pri nedonošenčkih z nizko porodno težo za 36 odstotkov.

Študija osamljenosti

Študija med starejšimi Britanci je pokazala, da je osamljenost dvakrat tako škodljiva kot debelost in da v starostni skupini nad 50 let umre dvakrat toliko osamljenih ljudi kot njihovih neosamljenih vrstnikov. Zaradi povečanega tveganja tako za osamljenost kot za zdravstvene težave, povezane s starostjo, starejši ljudje potrebujejo več dotika – in ne manj.

Dotik v športu

Etološka študija, izvedena v ZDA, je kodirala dotikanje igralcev Nacionalne košarkarske zveze (NBA) v sezoni 2008/2009. Skladno s hipotezo je dotik v zgodnji sezoni napovedoval boljši uspeh tako posameznikov kot ekip pozneje v sezoni.

Dotik pomaga ublažiti vznemirjenje, povezano z demenco

Rezultati 163 študij, ki so vključevale skoraj 25.000 pacientov, so pokazali, da so multidisciplinarna nega, masaža in terapija z dotikom učinkovitejše kot zdravljenje pacientov s tradicionalnimi antipsihotičnimi zdravili.

Pustite se navdihniti

Svoj svet lahko obogatite z več človeškega dotika na številne načine. Zakaj ne bi začeli z enim izmed njih kar danes?

Globalno poročilo

Stanje človeškega dotika

NIVEA vsako leto izvede mednarodno anketo, v kateri sodeluje več kot 11.000 ljudi. Eno od impresivnih odkritij: mnogi ljudje izkusijo komaj kakšen fizični dotik. In pandemija covida-19 je to še poslabšala.

Globalna stopnja strinjanja:
»Povsem brez fizičnega stika na dan pred intervjujem.«

[{"CssClasses":"","CssStyles":"--HotspotAnimationBackground:var(--BaseBackgroundColor);--HotspotBackground:rgba(0, 19, 111, 0.3);--HotspotPlusMinusButtonBackground:#ffffff;--HotspotPlusMinusButtonBorderColor:var(--BaseFontColor)","X":"1332","Y":"641","XMobile":"1332","YMobile":"641","HotspotDetail":[{"Type":"HotspotText","Title":"","Copy":"\u003ch3\u003e30 % sodelujočih na dan pred intervjujem ni izkusilo fizičnega dotika\u003c/h3\u003e\n\u003cp\u003eTo je le nekoliko več kot svetovno povprečje, ki zna\u0026scaron;a 26 %. V primerjavi s predhodnim letom se je ta \u0026scaron;tevilka povečala za \u0026scaron;tiri odstotne točke. Videti je, da so imeli ljudje v Avstraliji manj fizičnega stika zaradi ukrepov omejevanja socialnih stikov.\u003c/p\u003e\n\u003ch3\u003e62 % sodelujočih bi si želelo prejeti več objemov\u003c/h3\u003e\n\u003cp\u003eTo približno ustreza svetovnemu povprečju, ki zna\u0026scaron;a 61 %.\u003c/p\u003e\n\u003ch3\u003e60 % sodelujočih se je počutilo manj osamljenih, ko so aktivno pomagali drugim\u003c/h3\u003e\n\u003cp\u003eTo je povsem enako kot svetovno povprečje deleža ljudi, ki se počutijo manj osamljene, če pomagajo drugim.\u003c/p\u003e","Link":{"Title":"","Url":""},"Button":null}]},{"CssClasses":"","CssStyles":"--HotspotAnimationBackground:var(--BaseBackgroundColor);--HotspotBackground:rgba(0, 19, 111, 0.3);--HotspotPlusMinusButtonBackground:#ffffff;--HotspotPlusMinusButtonBorderColor:var(--BaseFontColor)","X":"539","Y":"597","XMobile":"539","YMobile":"597","HotspotDetail":[{"Type":"HotspotText","Title":"","Copy":"\u003ch3\u003e21 % sodelujočih na dan pred intervjujem ni izkusilo fizičnega dotika\u003c/h3\u003e\n\u003cp\u003eVideti je, da so ukrepi omejevanja socialnih stikov ljudi v Braziliji močno prizadeli. \u0026Scaron;tevilka je v enem letu poskočila z 12 % na 21 %.\u0026nbsp;\u003c/p\u003e\n\u003ch3\u003e78 % sodelujočih bi si želelo prejeti več objemov\u003c/h3\u003e\n\u003cp\u003eTa \u0026scaron;tevilka je veliko večja od svetovnega povprečja. Zdi se, da Brazilci pogre\u0026scaron;ajo fizični stik bolj kot udeleženci v drugih državah.\u003c/p\u003e\n\u003ch3\u003e88 % sodelujočih se je počutilo manj osamljenih, ko so aktivno pomagali drugim\u003c/h3\u003e\n\u003cp\u003eSkupno 60 % vpra\u0026scaron;anih po vsem svetu je dejalo, da jih je pomoč drugim naredila manj osamljene. V Braziliji je bila \u0026scaron;tevilka veliko večja: 88 % oseb se je strinjalo z izjavo, da pomoč drugim zmanj\u0026scaron;a občutek osamljenosti.\u0026nbsp;\u003c/p\u003e","Link":{"Title":"","Url":""},"Button":null}]},{"CssClasses":"","CssStyles":"--HotspotAnimationBackground:var(--BaseBackgroundColor);--HotspotBackground:rgba(0, 19, 111, 0.3);--HotspotPlusMinusButtonBackground:#ffffff;--HotspotPlusMinusButtonBorderColor:var(--BaseFontColor)","X":"751","Y":"428","XMobile":"751","YMobile":"428","HotspotDetail":[{"Type":"HotspotText","Title":"","Copy":"\u003ch3\u003e21 % sodelujočih na dan pred intervjujem ni izkusilo fizičnega dotika\u003c/h3\u003e\n\u003cp\u003eTe \u0026scaron;tevilke so enake kot predhodno leto. Zdi se, da ukrep omejevanja socialnih stikov ni vodil v zmanj\u0026scaron;anje fizičnega dotika. Eden izmed razlogov bi lahko bil, da so bili ljudje več doma s svojo družino.\u0026nbsp;\u003c/p\u003e\n\u003ch3\u003e59 % sodelujočih bi si želelo prejeti več objemov\u003c/h3\u003e\n\u003cp\u003eTo je le malo manj kot povprečje, ki zna\u0026scaron;a 61 %.\u003c/p\u003e\n\u003ch3\u003e59 % sodelujočih se je počutilo manj osamljenih, ko so aktivno pomagali drugim\u003c/h3\u003e\n\u003cp\u003eTo približno ustreza svetovnemu povprečju, ki zna\u0026scaron;a 60 %.\u003c/p\u003e","Link":{"Title":"","Url":""},"Button":null}]},{"CssClasses":"","CssStyles":"--HotspotAnimationBackground:var(--BaseBackgroundColor);--HotspotBackground:rgba(0, 19, 111, 0.3);--HotspotPlusMinusButtonBackground:#ffffff;--HotspotPlusMinusButtonBorderColor:var(--BaseFontColor)","X":"901","Y":"288","XMobile":"901","YMobile":"288","HotspotDetail":[{"Type":"HotspotText","Title":"","Copy":"\u003ch3\u003e26 % sodelujočih na dan pred intervjujem ni izkusilo fizičnega dotika\u003c/h3\u003e\n\u003cp\u003eTa \u0026scaron;tevilka je enaka svetovnemu povprečju, ki zna\u0026scaron;a 26 %. Toda v primerjavi z lanskim letom se je \u0026scaron;tevilka povečala s 7 % na 26 %. Za \u0026scaron;tevilne ljudi v Italiji je ukrep omejevanja socialnih stikov očitno okrepil pomanjkanje fizičnega stika.\u0026nbsp;\u003c/p\u003e\n\u003ch3\u003e71 % sodelujočih bi si želelo prejeti več objemov\u003c/h3\u003e\n\u003cp\u003eKaže, da Italijani bolj pogre\u0026scaron;ajo fizični stik kot ljudje v drugih državah.\u0026nbsp;\u003c/p\u003e\n\u003ch3\u003e64 % sodelujočih se je počutilo manj osamljenih, ko so aktivno pomagali drugim\u003c/h3\u003e\n\u003cp\u003eSkupno 60 % vpra\u0026scaron;anih po vsem svetu je dejalo, da jih je pomoč drugim naredila manj osamljene. V Italiji se je s to izjavo strinjalo 64 % vpra\u0026scaron;anih.\u0026nbsp;\u003c/p\u003e","Link":{"Title":"","Url":""},"Button":null}]},{"CssClasses":"","CssStyles":"--HotspotAnimationBackground:var(--BaseBackgroundColor);--HotspotBackground:rgba(0, 19, 111, 0.3);--HotspotPlusMinusButtonBackground:#ffffff;--HotspotPlusMinusButtonBorderColor:var(--BaseFontColor)","X":"966","Y":"639","XMobile":"966","YMobile":"639","HotspotDetail":[{"Type":"HotspotText","Title":"","Copy":"\u003ch3\u003e25 % sodelujočih na dan pred intervjujem ni izkusilo fizičnega dotika\u003c/h3\u003e\n\u003cp\u003eTo je blizu svetovnega povprečja, ki zna\u0026scaron;a 26 %. Vendar pa je v primerjavi s predhodnim letom \u0026scaron;tevilka močno narasla \u0026ndash; s 16 % na 25 %. Videti je, da so imeli ljudje v Južni Afriki manj fizičnega stika zaradi ukrepov omejevanja socialnih stikov.\u003c/p\u003e\n\u003ch3\u003e61 % sodelujočih bi si želelo prejeti več objemov\u003c/h3\u003e\n\u003cp\u003eTa \u0026scaron;tevilka se natančno ujema s svetovnim povprečjem.\u0026nbsp;\u003c/p\u003e\n\u003ch3\u003e67 % sodelujočih se je počutilo manj osamljenih, ko so aktivno pomagali drugim\u003c/h3\u003e\n\u003cp\u003eSkupno 60 % vpra\u0026scaron;anih po vsem svetu je dejalo, da jih je pomoč drugim naredila manj osamljene. V Južni Afriki se je s to izjavo strinjalo 67 % vpra\u0026scaron;anih.\u0026nbsp;\u003c/p\u003e","Link":{"Title":"","Url":""},"Button":null}]},{"CssClasses":"","CssStyles":"--HotspotAnimationBackground:var(--BaseBackgroundColor);--HotspotBackground:rgba(0, 19, 111, 0.3);--HotspotPlusMinusButtonBackground:#ffffff;--HotspotPlusMinusButtonBorderColor:var(--BaseFontColor)","X":"1295","Y":"374","XMobile":"1295","YMobile":"374","HotspotDetail":[{"Type":"HotspotText","Title":"","Copy":"\u003ch3\u003e36 % sodelujočih na dan pred intervjujem ni izkusilo fizičnega dotika\u003c/h3\u003e\n\u003cp\u003eTo je veliko več od svetovnega povprečja in najvi\u0026scaron;ja globalna stopnja v na\u0026scaron;i raziskavi. Ujema se z zelo visoko stopnjo sprejemanja ukrepov za zajezitev covida-19 v Južni Koreji.\u003c/p\u003e\n\u003ch3\u003e36 % sodelujočih bi si želelo prejeti več objemov\u003c/h3\u003e\n\u003cp\u003eTo je, zanimivo, veliko manj od povprečja, ki zna\u0026scaron;a 61 %.\u0026nbsp;\u003c/p\u003e\n\u003ch3\u003e39 % sodelujočih se je počutilo manj osamljenih, ko so aktivno pomagali drugim\u003c/h3\u003e\n\u003cp\u003eSkupno 60 % vpra\u0026scaron;anih po vsem svetu je dejalo, da jih je pomoč drugim naredila manj osamljene. V Južni Koreji se je s to izjavo strinjalo samo 39 % oseb.\u0026nbsp;\u003c/p\u003e","Link":{"Title":"","Url":""},"Button":null}]},{"CssClasses":"","CssStyles":"--HotspotAnimationBackground:var(--BaseBackgroundColor);--HotspotBackground:rgba(0, 19, 111, 0.3);--HotspotPlusMinusButtonBackground:#ffffff;--HotspotPlusMinusButtonBorderColor:var(--BaseFontColor)","X":"986","Y":"126","XMobile":"986","YMobile":"126","HotspotDetail":[{"Type":"HotspotText","Title":"","Copy":"\u003ch3\u003e27 % sodelujočih na dan pred intervjujem ni izkusilo fizičnega dotika\u003c/h3\u003e\n\u003cp\u003eV primerjavi s predhodnim letom je ta \u0026scaron;tevilka padla za eno odstotno točko. Videti je, da veliko ljudi v Nemčiji od uvedbe omejitev zaradi covida-19 ni doživelo nobene spremembe glede fizičnega dotika. Eden izmed razlogov za to bi lahko bil, da so bili ljudje več doma s svojo družino in prijatelji.\u003c/p\u003e\n\u003ch3\u003e60 % sodelujočih bi si želelo prejeti več objemov\u003c/h3\u003e\n\u003cp\u003eTo ustreza splo\u0026scaron;nemu svetovnemu povprečju, ki zna\u0026scaron;a 61 %.\u003c/p\u003e\n\u003ch3\u003e44 % sodelujočih se je počutilo manj osamljenih, ko so aktivno pomagali drugim\u003c/h3\u003e\n\u003cp\u003eSkupno 60 % vpra\u0026scaron;anih po vsem svetu je dejalo, da jih je pomoč drugim naredila manj osamljene. V Nemčiji se je s to izjavo strinjalo samo 44 % vpra\u0026scaron;anih.\u0026nbsp;\u003c/p\u003e","Link":{"Title":"","Url":""},"Button":null}]},{"CssClasses":"","CssStyles":"--HotspotAnimationBackground:var(--BaseBackgroundColor);--HotspotBackground:rgba(0, 19, 111, 0.3);--HotspotPlusMinusButtonBackground:#ffffff;--HotspotPlusMinusButtonBorderColor:var(--BaseFontColor)","X":"420","Y":"302","XMobile":"420","YMobile":"302","HotspotDetail":[{"Type":"HotspotText","Title":"","Copy":"\u003ch3\u003e26 % sodelujočih na dan pred intervjujem ni izkusilo fizičnega dotika\u003c/h3\u003e\n\u003cp\u003eTo je blizu svetovnega povprečja, ki zna\u0026scaron;a 26 %. Vendar je v primerjavi s predhodnim letom ta \u0026scaron;tevilka narasla za pet odstotnih točk. Videti je, da so imeli ljudje v ZDA manj fizičnega stika zaradi ukrepov omejevanja socialnih stikov.\u003c/p\u003e\n\u003ch3\u003e60 % sodelujočih bi si želelo prejeti več objemov\u003c/h3\u003e\n\u003cp\u003eTo približno ustreza svetovnemu povprečju, ki zna\u0026scaron;a 61 %.\u003c/p\u003e\n\u003ch3\u003e63 % sodelujočih se je počutilo manj osamljenih, ko so aktivno pomagali drugim\u003c/h3\u003e\n\u003cp\u003eSkupno 60 % vpra\u0026scaron;anih po vsem svetu je dejalo, da jih je pomoč drugim naredila manj osamljene. V ZDA se je s to izjavo strinjalo 63 % vpra\u0026scaron;anih.\u0026nbsp;\u003c/p\u003e","Link":{"Title":"","Url":""},"Button":null}]},{"CssClasses":"","CssStyles":"--HotspotAnimationBackground:var(--BaseBackgroundColor);--HotspotBackground:rgba(0, 19, 111, 0.3);--HotspotPlusMinusButtonBackground:#ffffff;--HotspotPlusMinusButtonBorderColor:var(--BaseFontColor)","X":"686","Y":"166","XMobile":"686","YMobile":"166","HotspotDetail":[{"Type":"HotspotText","Title":"","Copy":"\u003ch3\u003e26 % sodelujočih na dan pred intervjujem ni izkusilo fizičnega dotika\u003c/h3\u003e\n\u003cp\u003eV primerjavi s predhodnim letom je ta \u0026scaron;tevilka padla za tri odstotne točke. Eden izmed razlogov za to bi lahko bil, da so bili ljudje v Združenem kraljestvu več doma s svojo družino in prijatelji.\u003c/p\u003e\n\u003ch3\u003e63 % sodelujočih bi si želelo prejeti več objemov\u003c/h3\u003e\n\u003cp\u003eTo je le nekoliko več kot svetovno povprečje, ki zna\u0026scaron;a 61 %.\u0026nbsp;\u003c/p\u003e\n\u003ch3\u003e60 % sodelujočih se je počutilo manj osamljenih, ko so aktivno pomagali drugim\u003c/h3\u003e\n\u003cp\u003eTo natančno ustreza globalnemu povprečju ljudi, ki so izkusili, da pomoč drugim zmanj\u0026scaron;a občutek osamljenosti.\u003c/p\u003e","Link":{"Title":"","Url":""},"Button":null}]}]

CELOTNO POROČILO

»Prijatelja v kavarni. Število dotikov v Angliji: nič. V ZDA: dva. V Portoriku: 180.«

Sidney M. Jourard

Psiholog

Neverbalna komunikacija

Mednarodni jezik dotika

Dotik človeka s prijaznimi nameni je lahko seveda prijetno ali pa vsiljivo doživetje. In čeprav je dotik univerzalen jezik in prvi, ki se ga naučimo, so po svetu glede njega precejšnje razlike. Na primer naslednje:

[{"CssClasses":"","CssStyles":"--HotspotAnimationBackground:#ffffff;--HotspotBackground:hsla(0, 0%, 100%, 0.3);--HotspotPlusMinusButtonBackground:var(--BaseBackgroundColor);--HotspotPlusMinusButtonBorderColor:var(--SecondaryFontColor)","X":"825","Y":"239","XMobile":"825","YMobile":"239","HotspotDetail":[{"Type":"HotspotText","Title":"","Copy":"\u003ch3\u003ePoljub na lice najdemo v \u0026scaron;tevilnih različicah, zlasti v Evropi ter v Srednji in Južni Ameriki\u003c/h3\u003e\n\u003cp\u003e\u0026Scaron;tevilo poljubov se od države do države razlikuje. V Avstriji je običajen po en poljub na vsako lice, v \u0026Scaron;vici in Franciji se poljubijo trikrat. Po drugi strani se v Belgiji poljubijo le enkrat, v Argentini pa kar osupljivih \u0026scaron;tirikrat.\u003c/p\u003e\n\u003ch3\u003eV Arabskih državah so poljubi na lice običajni med osebami istega spola\u003c/h3\u003e\n\u003cp\u003eŽenske v Sudanu se na primer ob srečanju z drugo žensko poljubijo trikrat, izmenično na obe lici.\u0026nbsp;V Siriji lahko neformalen pozdrav med osebami istega spola vključuje objem ali dva poljuba, po enega na vsako lice.\u003c/p\u003e\n\u003ch3\u003eV Aziji poljubi na lice niso primerni\u003c/h3\u003e\n\u003cp\u003eNa Tajskem, na primer, je glava najvi\u0026scaron;ji del telesa in za Tajce sedež njihove du\u0026scaron;e \u0026ndash; zato se ne smete nikoli dotakniti glave drugega človeka, niti pri majhnih otrocih.\u003c/p\u003e","Link":{"Title":"","Url":""},"Button":null}]},{"CssClasses":"","CssStyles":"--HotspotAnimationBackground:#ffffff;--HotspotBackground:hsla(0, 0%, 100%, 0.3);--HotspotPlusMinusButtonBackground:var(--BaseBackgroundColor);--HotspotPlusMinusButtonBorderColor:var(--SecondaryFontColor)","X":"1123","Y":"537","XMobile":"1123","YMobile":"537","HotspotDetail":[{"Type":"HotspotText","Title":"","Copy":"\u003ch3\u003eV Evropi, Severni in Latinski Ameriki je rokovanje običajen pozdrav.\u003c/h3\u003e\n\u003cp\u003eUporablja se med mladimi in starimi, mo\u0026scaron;kimi in ženskami, nadrejenimi in zaposlenimi.\u0026nbsp;\u003c/p\u003e\n\u003ch3\u003eV arabskih deželah je hierarhija med ljudmi osrednja točka pozdrava.\u003c/h3\u003e\n\u003cp\u003eMo\u0026scaron;ki se običajno pozdravijo z rahlim (!) stiskom rok skupaj z očesnim stikom. V sobi z več ljudmi se najprej pozdravi gostitelja, nato najstarej\u0026scaron;ega in potem vse druge ljudi.\u003c/p\u003e\n\u003ch3\u003eV \u0026scaron;tevilnih azijskih državah je običajno pozdravljanje s priklonom.\u003c/h3\u003e\n\u003cp\u003eJaponski stisk rok je na primer tradicionalno ohlapen, spremlja pa ga rahel priklon v znak spo\u0026scaron;tovanja, brez očesnega stika ali pa je ta le bežen.\u003c/p\u003e\n\u003ch3\u003eStisk rok v Afriki mora biti čvrst in je pogosto podalj\u0026scaron;an.\u003c/h3\u003e\n\u003cp\u003eV Namibiji sredi rokovanja prepletejo palce. V Liberiji si ljudje udarijo v dlani in nato izvedejo zapleteno tleskanje s prsti. V vzhodni in južni Afriki med rokovanjem v znak spo\u0026scaron;tovanja primejo desni komolec z levo roko.\u003c/p\u003e","Link":{"Title":"","Url":""},"Button":null}]},{"CssClasses":"","CssStyles":"--HotspotAnimationBackground:#ffffff;--HotspotBackground:hsla(0, 0%, 100%, 0.3);--HotspotPlusMinusButtonBackground:var(--BaseBackgroundColor);--HotspotPlusMinusButtonBorderColor:var(--SecondaryFontColor)","X":"881","Y":"545","XMobile":"881","YMobile":"545","HotspotDetail":[{"Type":"HotspotText","Title":"","Copy":"\u003ch3\u003eV Evropi, Severni in Latinski Ameriki je rokovanje običajen pozdrav \u0026ndash; tudi med mo\u0026scaron;kim in žensko\u003c/h3\u003e\n\u003cp\u003eV nekaterih državah, kot sta Italija in Rusija, mo\u0026scaron;ki počaka, da mu ženska prva ponudi roko v pozdrav.\u003c/p\u003e\n\u003ch3\u003eV arabskih državah ženske niso deležne pozdrava ali pa je ta le zelo diskreten\u003c/h3\u003e\n\u003cp\u003eV pozdrav zadostuje že kimljaj. Tudi tu velja pravilo: mo\u0026scaron;ki počaka, da se ženska rokuje z njim, \u0026scaron;ele nato ji lahko tudi on stisne roko. Po drugi strani pa je stisk rok povsem sprejemljiv med ženskami.\u003c/p\u003e\n\u003ch3\u003eRokovanje v pozdrav pa je precej neobičajno v Aziji \u0026ndash; namesto tega se uporabi priklon\u003c/h3\u003e\n\u003cp\u003eVrstni red pozdravljanja v Aziji vedno izhaja iz položaja. To pomeni, da se prve pozdravi osebe, ki so najvi\u0026scaron;je po položaju in najstarej\u0026scaron;e, nato sledijo tisti, ki pripadajo enakemu socialnemu položaju. Spol ni pomemben.\u0026nbsp;\u003c/p\u003e\n\u003ch3\u003eNajpogostej\u0026scaron;i pozdravni obred na afri\u0026scaron;kem kontinentu je prav tako stisk rok\u003c/h3\u003e\n\u003cp\u003eTa mora biti čvrst, spremljati pa ga mora pogled v oči. V nekaterih delih Afrike je fizični stik med žensko in mo\u0026scaron;kim neobičajen.\u003c/p\u003e","Link":{"Title":"","Url":""},"Button":null}]},{"CssClasses":"","CssStyles":"--HotspotAnimationBackground:#ffffff;--HotspotBackground:hsla(0, 0%, 100%, 0.3);--HotspotPlusMinusButtonBackground:var(--BaseBackgroundColor);--HotspotPlusMinusButtonBorderColor:var(--SecondaryFontColor)","X":"1189","Y":"284","XMobile":"1189","YMobile":"284","HotspotDetail":[{"Type":"HotspotText","Title":"","Copy":"\u003ch3\u003eObjemanje je na splo\u0026scaron;no bolj običajno med prijatelji\u003c/h3\u003e\n\u003cp\u003eVendar se objemanje v posameznih kulturah razlikuje in je v določenih deželah bolj ali manj sprejemljivo. Ponekod veljajo tudi pravila glede spola \u0026ndash; na primer v Ameriki je objemanje veliko pogostej\u0026scaron;e med ženskami kot mo\u0026scaron;kimi. Dotikanje druge osebe lahko omejujejo tudi zakoni o nadlegovanju, ki lahko način dotika interpretirajo kot intimen.\u003c/p\u003e","Link":{"Title":"","Url":""},"Button":null}]}]